Dejstvo je, da obožujem vse kar je "južnjaško". Pa ne mislim samo srbsko, bosansko, ampak vse kar ima pridih juga. Kamor spada tudi Italija, Grčija, ... da ne bo pomote. Nisem jugonostalgik, pravzaprav sem vesela, da smo se odcepili. Všeč pa mi je temperament, prijaznost, odprtost in gostoljubnost naših južnih sosedov. Rada imam šoping v Banja Luki in zraven obvezno "mešano na žaru s kajmakom" kosilo za 3eur na osebo. Všeč mi je, da tako v Bosni kot v Črni gori ( sklepam, da tudi drugod ) žurajo vsi, ne glede na leta. Kar je pri nas dokaj redko, tam pa poleg 20 letnikov plešejo 50+letne gospe in gospodje.
Všeč mi je, ko te povabijo na obisk in pričakujejo, da boš ostal vsaj 3 ure in pri njih pojedel kosilo. Kljub nizkemu standardu, bi delili prav vse, kar imajo. Kjer je za enega je za vse dosti.
Všeč mi je kofetkanje v nedogled, ker v Bosni čas počasneje teče. Všeč mi je, ko šlager pjevač poje samo tebi in ko ljudje plešejo po mizah.
Mnogi Slovenci mislijo, da je Črna gora smrtno nevarna in da ljudje po ulicah hodijo oboroženi. Beograjčanka, ki sem jo spoznala, pa je bila prepričana, da se pri nas cedita med in mleko. Ah, ti stereotipi.
O negativnih plateh življenja na jugu pa kdaj drugič.
Mmmm, si mi zbudila skomine s temi slikicami. Bo treba enkrat naredit en jugo trip. Pa it v Grčijo na eno musako. :)
OdgovoriIzbriši